Iz vode do doma v 24 urah je slogan blagovne znamke Naroči ribe. Uporabniki na istoimenski spletni strani ribe naročijo s pomočjo spletne trgovine, ena od dostavnih služb pa jih v posebej zasnovanih paketih razvaža po vsej državi. Tovrstne prodaje rib so se pred poldrugim letom domislili v podjetju G2O, ki v ribogojnicah v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini na leto pridela od 50 do 70 ton rib. Omenjeno podjetje bo ribe in izdelke iz njih v kratkem začelo ponujati tudi v ribomatih. Največji uspeh podjetja, na čelu katerega sta brata Danijel in Ninoslav Gospić, pa je projektiranje recirkulacijskih ribogojnic, ki omogočajo izjemno majhen odjem vode iz narave. Znanje za njihovo projektiranje brata tržita po vsem svetu.
»Po naših projektih je izdelanih več kot 70 objektov v desetih državah sveta, od Irana, Iraka, Avstrije, Bolgarije, do držav nekdanje Jugoslavije,« je povedal Danijel Gospić. Skupaj z bratom Ninoslavom je od malih nog odraščal ob ribogojnici v Sv. Florijanu v Rogaški Slatini. Kasneje sta se začela profesionalno ukvarjati z ribogojstvom. Sprva sta posodobila in razširila ribogojnico v Sv. Florijanu, nato zgradila še eno na Dvoru v šmarski občini.
Ker imata za svojo dejavnost na voljo zelo malo naravnih vodnih virov, sta začela uvajati moderne tehnologije gojenja rib. »Klasične ribogojnice zahtevajo velik odvzem vode iz narave. Če bi bila na Dvoru takšna ribogojnica, bi za enako količino rib, kot jih gojiva sedaj, potrebovala tisoč litrov vode na sekundo. Zahvaljujoč tehnologiji recirkulacije, pa odvzem za najino ribogojnico znaša sedem litrov vode na sekundo. To pomeni, da iz narave vzameva približno 150 krat manj vode,« je povedal Gospić.
Podjetje s pomočjo filtracijskih sistemov vodo očisti, jo ponovno uporabi in obenem optimizira vzrejne pogoje za ribe. V vodi vzpostavlja primerno koncentracijo kisika, med drugim skrbi za dodajanje ozona in za primerno svetlobo. To, da ni odvisno od narave, omogoča krajši in učinkovitejši vzrejni cikel rib, kot če bi nanj vplivale vremenske spremembe, je pojasnil sogovornik. »Pri gojenju rib v naravi, voda nima optimalne temperature celo leto. Šest mesecev so pogoji dobri, v preostalih mesecih ne. Naša tehnologija omogoča, da imamo vse leto odlične pogoje. Zaradi tega ribe hitreje priraščajo. Najbolj enostavno si razliko med gojenjem rib v naravi in v recirkulacijski ribogojnici lahko predstavljamo, če potegnemo vzporednico med gojenjem zelenjave na prostem in v rastlinjaku.«
Ključna je ponovna raba vode
Kako se v takih pogojih počutijo živali? Gospić je dejal, da potrošniki na splošno menijo, da je boljši način reje, kjer je vpliv človeka manjši. A je to po njegovih besedah nestrokovno mnenje. »Ribe se najbolje počutijo, ko so parametri vode optimalni. Vseeno jim je, če te parametre zagotovi človek ali so takšni v naravi. V naravi zelo težko najdemo vodo, ki ima vse mesece na leto optimalne pogoje. Ko se v nekem trenutku poveča gostota rib, se na primer brez dodajanja kisika pogoji poslabšajo. Če parametrov vode ne prilagajamo, je to z vidika dobrobita živali slabše.«
Če ribogojci za gojenje kilograma rib potrebujejo dvesto krat manj vode, potem je tudi 200 krat manjša možnost za nabiranje ostankov pesticidov ali težkih kovin, ki so v odprtih vodah, je pojasnil Gospić. Prepričan je, da je tako z vidika dobrobita živali, kakovosti mesa, kot zadovoljstva potrošnika boljše gojenje rib pod nadzorovanimi pogoji. Je pa pri tem pomembno, kako vešči so ribogojci pri nadzorovanju pogojev, kar je močno odvisno od načina tehnologije. »Obstaja več sistemov čiščenja, nadzora, v ospredju je digitalizacija. Glede na trenutni tehnološki napredek, se oprema in znanje zelo hitro razvijata. V vsakem primeru bo razvoj akvakulture v svetu šel v smeri recirkulacije, torej ponovne rabe vode.«
Od postrvi do krapov
V ribogojnici v Šmarju brata Gospić gojita tri vrste postrvi – potočno postrv, potočno zlatovčico in šarenko. V Sv. Florijanu v Rogaški Slatini gojita krapovce in spremljajoče vrste. V celotnem ciklu od drstenja naprej gojita približno 15 ribjih vrst, in sicer tako za prehrano kot za poribljavanje v ribolovnih revirjih, za vlaganje v odprte vode ali v komercialne ribnike.
Medtem, ko je delež rib, namenjen ribolovnim revirjem precej stalen, delež rib za prehrano narašča. Pri tem se podjetje G2O osredotoča predvsem na prodajo končnim kupcem brez posrednikov. Ribe prodaja posameznikom, gostincem, hotelirjem in vzgojno izobraževalnim ustanovam.
Podjetje v zadnjem času na leto vzgoji od 50 do 70 ton rib, zadnje naložbe iz lanskega leta omogočajo vzrejo celo do 150 ton na leto. »Če bi sodelovali s trgovskimi verigami in posredniki, bi lahko prodali bistveno več rib, kot jih trenutno gojimo. A je vprašljivo, če bi bilo to dobro za naše podjetje. Trgovci, ki v Slovenijo ribe pretežno uvažajo, pričakujejo, da bodo za slovensko ribo odšteli toliko denarja kot za uvoženo, na kar naše ribogojstvo ne pristaja.«
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
