Rumeni alarm v Urgentnem centru celje

Rumeni alarm v Urgentnem centru celje
Regija danes
Tipografija

Rumeni alarm ob medicinskem izrednem dogodku, ko število poškodovanih in obolelih preseže kapacitete izvajalcev v realnem času in prostoru, zahteva prestrukturiranje “mirnodobne” bolnišnične organizacije s prerazporejanjem zdravnikov in medicinskih sester na delovišča, na katerih običajno s svojo specialnostjo ne delajo, bolnišničnim kapacitetam pa je vodstvo bolnišnice prisiljeno začasno spremeniti namembnost (Lenquist S. MRMI, Springer, 2012)

Urgentni center Celje sestavljajo tri enote: Enota za hitre preglede (EZP) (pred letom 2016 SNMP v domeni ZD Celje), Enota za bolezni (EZB) (pred letom 2016 Internistična prva pomoč) in Enota za poškodbe (pred letom 2016 Kirurška prva pomoč). Zaradi epidemije nalezljivih bolezni in epidemije poškodb, ki so se začele neposredno po novem letu, so prezasedene.

 V zadnjih treh tednih presega število obravnav v EZP preko 130 dnevno, v EZB pa 50 na dan, k čemer je treba prišteti še preko 30 infektoloških bolnikov, ki iščejo pomoč v EZB. Kljub drugačnim potrebam, kadrovska stiska ne dovoljuje dveh dežurnih infektologov, kar še povečuje stisko zdravnikov in medicinskih sester v času medicinskega izrednega dogodka. Po napovedih epidemiologov naj bi vrh epidemije presegli v naslednjih 10 dneh. Na infekcijskem oddelku je zasedenost postelj dnevno preko 100% (bolniki ležijo na zasilnih ležiščih), enaka situacija z zasilnimi ležišči je na internističnih oddelkih.

 Celotna bolnišnica ima trenutno 60, od skupno 622 postelj zasedenih s starejšimi bolnicami in bolniki, ki so hospitalno zdravljenje že zaključili, a jih v DSO, druge negovalne inštitucije ali na njihov dom ne sprejmejo. Zato jih je bolnišnica prisiljena začasno nameščati na druge bolnišnične oddelke in s tem zmanjševati kapacitete za zdravljenje akutnih bolnikov na tistih področjih. Iz opazovalnih postelj EZB, kjer povprečno dnevno na sprejem na katerega koli od bolnišničnih oddelkov ali na njihove hodnike čaka preko 20 bolnikov, jih zdaj nameščajo tudi na posamične proste postelje operativnih oddelkov in s tem zmanjšujejo možnost kirurškega zdravljenja.

 Delo je v Urgentnem centru je postalo za zdravnike in medicinske sestre preveč stresno. Bolnikov je namreč preveč glede na kadrovske kapacitete, povprečno so vse bolj stari, polimorbidni, mnogo od njih jih potrebuje paliativno oskrbo ali pa jih svojci kljub temu pripeljejo v urgentni center, ker sami več ne zmorejo. Zaradi prezasedenosti kapacitet je izjemno težko zagotoviti strokovno varno obravnavo.

 V bolnišnici pozivajo akutno zbolele, da zdravniško pomoč najprej poiščejo v regijskih zdravstvenih domovih, ki skrbijo za akutno zbolele vsaj v dopoldanski in popoldanski izmeni, nekateri imajo tudi nočno dežurno službo. Neposredno sodijo v bolnišnico le urgentni bolniki, vsi ostali sodijo najprej na primarni nivo. S spoštovanjem tega reda boo omogočili znosen pritisk v urgentnem centru, ki se duši z množico neurgentnih bolnikov in s tem ogroža varno obravnavo vsakega posamičnega. Bolniki, ki prihajajo sami v urgentni center, a tja ne sodijo, zmanjšujejo možnost varne obravnave ostalih bolnikov, so še dodali v celjski bolnišnici.

Z VAMI V ŽIVO

Bojan Kovač

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Sledite nam

OBRAZCI

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)