Pretekli teden je Center za socialno delo Celje organiziral regijski posvet o izzivih in aktualni situaciji na področju dolgotrajne oskrbe. Zakon je že v veljavi, starejši in njihovi svojci že nestrpno čakajo odločbe o odločitvah o izvajanju nalog oskrbovalca družinskega člana. Informacijski sistem Ministrstva RS za solidarno prihodnost naj bi deloval šele zdaj, čeprav bi moral delovati že od novega leta. Centri za socialno delo, občine, domovi za starejše, ki se bodo v izvajanje dolgotrajne oskrbe prav tako vključili s svojimi storitvami, opozarjajo na številne pomanjkljivosti zakonodaje. Na vidiku so celo že spremembe zakona. Zgodbi dveh naših bralcev kažeta, kako je zakon na videz dober, čeprav v resnici že kaže, da je hkrati nepravičen, saj bodo tudi upravičeni do dolgotrajne oskrbe ostali brez nje. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)
Vse podrobnosti v osrednji temi v tiskani izdaji Novega tednika.
Največ vlog za oskrbovalca družinskega člana je bilo v naši regiji podanih v Celju, sledijo Šentjur, Rogaška Slatina, Laško, Podčetrtek in Rogatec. Medtem ko večina kandidatov za oskrbovalca še čaka na končne odločbe, so odločbe že dobili tisti, ki so do konca lanskega leta opravljali naloge družinskega pomočnika. Takih je bilo konec leta 2023 na Celjskem 35.
Statistika kaže, da delo družinskih pomočnikov, kjer je bilo do lani financiranje urejeno drugače, največ opravljajo ženske. Razlika med družinskim pomočnikom in oskrbovalcem družinskega člana (ki je zdaj nadgradnja prvega) je, da je bil družinski pomočnik plačan glede na finančno sposobnost uporabnika, oskrbovalec družinskega člana pa je financiran iz proračuna. Na Celjskem je vlogo za takšnega oskrbovalca podal tudi kandidat, ki bo skrbel za dva družinska člana.
Se pa na področju oskrbovalca družinskega člana pojavlja kar nekaj zadreg, na katere opozarjajo strokovnjaki, ki delajo na področju z ranljivimi skupinami. »Pri tem delu gre za nego in oskrbo, kjer mora oskrbovalec ves čas bivati z uporabnikom,« pravi strokovna delavka CSD Celje Irena Tovornik, ki dela že vrsto let na področju starejših. Tako morajo odločevalci v praksi pretehtati, ali je lahko oskrbovalec družinskega člana nekdo, ki ne živi z uporabnikom ves čas, torej četudi biva v prizidku hiše, je lahko to razlog, da ne bo ustrezen kandidat. Prav tako zadrega nastane, ker oskrbovalci zaenkrat ne bodo mogli koristiti dopusta, to bo možno šele naslednje leto.
V tiskani izdaji tudi zgodbi dveh bralcev, ki sta se znašla v težki situaciji. Njuna starša sta upravičena do pravice oskrbovalca družinskega člana, ne bosta pa ga mogla imeti. V članku tudi opozorila centra za socialno delo, domov za starejše in tudi vidik ministrstva za solidarno prihodnost, na katerega v zvezi z omenjenim zakonom leti kar nekaj kritik.
