Ključne novosti in spremembe, ki so v zadnjih dveh stoletjih v jeklarskih podjetjih v Štorah, Ravnah na Koroškem in na Jesenicah prispevale k varovanju okolja in izboljšanju delovnih pogojev, predstavlja razstava z naslovom Jeklo za zeleno prihodnost. Razstava, ki bo do začetka oktobra na ogled v Železarskem muzeju Štore na Teharjah, skuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako se jeklarska industrija odziva na zeleni prehod v brezogljično proizvodnjo.
Vsa proizvodnja jekla od začetka industrijske dobe, torej v obdobju zadnjih 200 let, je bila po besedah direktorice Železarskega muzeja Štore Slavice Glavan usmerjena k varnemu delu in varovanju okolja. »Ko danes gledamo nazaj, se morda ne zdi tako, a pridelava jekla je bila tudi nekoč izredno sodobna in napredna za tisti čas. Sredi 19. stoletja, ko les ni bil več primeren energent, so za proizvodnjo začeli uporabljati premog. Ves čas so bili usmerjeni v tehnološko posodabljanje in recikliranje surovin.« Dodala je, da danes slovenska jeklarska podjetja predelujejo izključno odpadne surovine. Prizadevajo si, da jeklo proizvajajo in predelujejo s čim manjšimi vplivi na okolje. »Brez zelene industrije ne bo zelenega prehoda. Družba danes ne more več živeti tako, kot je nekoč. Industrija se mora prilagoditi, predvsem to velja za velike proizvajalce jekla, aluminija in za druga kovinskopredelovalna podjetja.«
Zeleni prehod že vrsto let
Da se že vrsto let posvečajo zelenemu prehodu, je povedal direktor podjetja Štore Steel Jani (Ivan) Jurkošek. Energija je za izdelavo izdelkov iz jekla po njegovih besedah ključnega pomena. Ker predstavlja velik strošek, se v podjetju že leta posvečajo njeni učinkoviti rabi. »Vlagamo tudi v obnovljive vire energije. V zadnjih 20 letih smo pri porabi energije za nekatere namene zabeležili 20-odstotni prihranek. Ko v delovne procese uvajamo tehnologijo, se ob tem oziramo na okoljsko problematiko, izpuste, ogljični odtis.«
Jurkošek je dejal, da je pomembno vprašanje, kako bodo jeklo proizvajali v prihodnosti. »Vsi stavijo na vodik, vendar je njegovo pridobivanje zaenkrat še zelo drago. Videli bomo, kdo bo v tem smislu plačal strošek zelenega prehoda, ali bo to celotna družba ali bodo breme nosili uporabniki jekla.«
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
