Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč največ primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči film«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski redarji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem smo preverili, kakšne pristojnosti imajo inšpektorji v primeru prekomernega hrupa in kakšno vlogo imajo pri tem policisti. Preverili smo tudi, koga motijo denimo cerkveni zvonovi in kaj lahko ljudje storijo v tem primeru.
Ker je prekomeren hrup ena od pogostih težav, ob katero ljudje trčijo, je dobro, da poznajo tudi zakonodajo. »Glede na okolje, v katerem smo hrupu izpostavljeni, in glede na vire hrupa ločimo pet področij, ki so urejena s posebnimi predpisi: delovno okolje, javne prireditve, varovanje javnega reda in miru, bivalno okolje, ko hrup povzročajo obrati, naprave in/ali infrastruktura, ter bivalno okolje, ko hrup povzročajo drugi viri, kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke, kosilnice in druga orodja.
»Z izboljšanjem zakonodaje, učinkovitimi ukrepi za zmanjševanje hrupa in z dobrim prostorskim načrtovanjem bi lahko obremenjenost okolja s hrupom v veliki meri zmanjšali in zagotovili vsem prebivalcem zdravo bivalno okolje,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki vsako leto opozarja na negativne posledice hrupa. Zapisano z drugimi besedami pomeni, da mora oseba, ki jo hrup moti, vedeti tudi, kam se obrniti po pomoč, kam zadevo, če gre za kršitev, prijaviti in kako se obvarovati pred hrupom. Hkrati to pomeni še, da morajo svoj del opraviti tudi država in občine, saj se velik del ekološke osveščenosti nanaša na zmanjševanje onesnaževanja s hrupom. Že zaradi ustreznega prostorskega načrtovanja v preteklosti bi lahko bilo danes manj hrupa tam, kjer je bilo še včasih samoumevno, da težka industrija spada v bližino spalnih naselij ...
... nadaljevanje članka v tiskani izdaji Novega tednika
