Sodobna tehnologija nam je olajšala številne stvari. Mobilni telefon in osebni računalnik sta lahko hkrati naš zemljevid, fotoaparat, slovar, enciklopedija … Mnogim omogočata, da s samo nekaj kliki dostopajo do službenega okolja. A kar je včasih velika prednost, je lahko tudi past. Ker lahko mnoga službena opravila postorimo od doma, je za številna delovna mesta postalo pričakovano, da so zaposleni vedno na voljo, opozarjajo na ministrstvu za delo. To, da se nam med počitkom ali drugo upravičeno odsotnostjo z dela ni treba odzivati na pozive delodajalca, je že nekaj časa zapisano v zakonu. Delodajalci bodo morali do sredine novembra glede tega sprejeti še ustrezne ukrepe. Da bo verjetno za nekatere to predstavljalo izziv, saj so jim bili delavci prevečkrat na voljo, pravi sekretarka savinjske območne organizacije ZSSS mag. Mojca Stropnik. O tem, kakšne so posledice nenehne dosegljivosti, smo govorili z antropologom dr. Danom Podjedom. Seveda nas je zanimalo tudi, kako se na uresničitev pravice do odklopa pripravljajo podjetja s Celjskega.
Na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarjajo, da je za mnoga delovna mesta postalo pričakovano, da so zaposleni vedno dosegljivi. Pričakovanje glede nenehne dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za njihovo varnost in zdravje, pravijo. Zato je država lani novembra s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D) uzakonila pravico do odklopa. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede te pravice sprejeti do 16. novembra 2024.
Omenjena pravica pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela, pojasnjujejo na MDDSZ. Kot še dodajajo, pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ni na voljo delodajalcu. Zakonodaja delodajalcu nalaga obveznost, da z namenom natančnejše opredelitve te pravice sprejme ustrezne ukrepe.
Pripravljenost delavca ni brezplačna
Sekretarka savinjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Mojca Stropnik je pojasnila, da 142.a člen Zakona o delovnih razmerjih že zdaj govori o pravici do odklopa. To pravico je treba do 16. novembra vključiti v kolektivne pogodbe dejavnosti ali v podjetniške kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. »Verjetno bo to nekaterim delodajalcem predstavljalo izziv. Zdaj so bili delavci prevečkrat na voljo, da jih je lahko delodajalec kadarkoli klical in jim pošiljal sporočila. Glede na novo ureditev, ki bo pravico do odklopa jasno opredelila, delodajalec zaposlenega ne bo smel motiti, ko bo za posamezen dan končal svojo delovno obveznost, enako bo veljalo, ko bo na dopustu ali v bolniškem staležu.«
Izjeme bodo določene za dežurne službe in kadar bo delavec doma v pripravljenosti na delo. Po besedah Stropnikove bo tovrstne izjeme treba natančno opredeliti. »Vsi nimamo iste narave dela. Zato menim, da bo izjeme treba urediti v kolektivni pogodbi. Za pripravljenost na delo doma je seveda potrebno tudi plačilo. Gre za manjše plačilo kot v primeru dejanskega opravljanja dela, saj je delavec na voljo delodajalcu, vendar ne opravlja svojih delovnih nalog.«
Pri uresničevanju pravice do odklopa bo po njenem mnenju verjetno še nekaj težav. Je pa pojasnila, da je dokazno breme na strani delodajalca. Delodajalec je dolžan spoštovati pravico do odklopa, delavec pa se mora zavedati, da ni dolžen biti delodajalcu na voljo 24 ur na dan. »Nobene potrebe ni, da se delavec na primer ob petkih popoldne odziva na sporočila delodajalca glede tega, kakšen razpored dela ima naslednji teden.« Dodala je še, da vodstvo kakšnega podjetja včasih reče, da ni vedelo, da so v podjetju posegali v pravico do odklopa zaposlenih. »Direktor ponavadi ne kliče svojih podrejenih po koncu delovnega časa, ampak to počnejo vodje oddelkov, ki imajo ›pod seboj‹ ekipo podrejenih.« Poudarila je tudi, da delodajalec ne bo smel uvesti ukrepov zoper delavca, ki se takrat, ko bo imel počitek, dopust ali bolniško, ne bo odzval na klic ali sporočilo delodajalca.
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
