»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)
Rudi je pasji mešanček iz Srbije, na Špici je skoraj vsak dan. In kdo je razlog, da je Rudi pristal v Celju? Bora Đorđevič, seveda. V tiskani izdaji objavljamo podrobnosti celotne zgodbe o tem, kako je Rudi prišel s pomočjo Đorđevića v Celje. Pri Dušanu Kondi se je tudi zelo dobro ujel s psičko Mino, celo tako dobro, da sta dobila tudi potomce …
Čeprav o dogodivščinah, ki sta jih z Boro doživela, Dušan govori z nasmehom, je mogoče čutiti njegovo globoko žalost ob prijateljevi smrti: »Bila sva kot brata. Bora je bil velika duša …« Đorđević je pred časom napisal pesem Oči malog psa. »Pesem je sicer posvetil ženi. Besede v pesmi so o tem, da mora na nekoliko daljše potovanje in da bo skozi pogled majhnega psa svoji ženi vedno blizu ... Tudi sam, ko me Rudi pogleda, vidim Boro v njegovih očeh ...« še doda Konda.
Celotna reportaža je objavljena v tiskani izdaji Novega tednika.
