Da skladen regionalni razvoj razume kot delovno mesto z visoko dodano vrednostjo v oddaljenosti do 30 km od doma, kot zdravo in varno okolje ter močen nabor družbenih dejavnosti oziroma storitev v vsaki od razvojih regij, je septembra dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Ministrove besede lepo zvenijo. Vsaka vlada ima polna usta besed o pomenu decentralizacije, a kaj glede tega naredi? Aktualna vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino za decentralizacijo in dekoncentracijo državnih ustanov. Del enega od ministrstev in nekaj državnih agencij deluje v Mariboru. Kaj pa se dogaja z državnimi direkcijami in družbami s sedežem v Celju? Direkcija RS za vode ima na sedežu v Celju skoraj tretjino manj zaposlenih kot v prestolnici. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji polovico svojih prostorov v Celju namenja arhivu.
Člani medresorske delovne skupine naj bi analizirali, katere vsebine oziroma naloge je možno prenesti oziroma razporediti zunaj sedežev državnih ustanov in njihovih organizacijskih enot v druge kraje po Sloveniji. Pri analizi naj bi upoštevali več kriterijev – od dostopnosti javnih storitev in števila zaposlenih v državnih ustanovah do prostorskih zmogljivosti vlade, vplivov na okolje in stroškov, ki bi jih prinesla selitev služb iz Ljubljane.
Iz Ljubljane v Maribor
V mandatu aktualne vlade se je iz Ljubljane v Maribor preselil del ministrstva za digitalno preobrazbo. V tamkajšnjih prostorih poleg zaposlenih uslužbencev tega ministrstva svoje delo opravljajo tudi zaposleni iz uprave za javna plačila ter ministrstva za okolje, prostor in energijo. V Mariboru imajo sedež tudi dislocirani enoti republiške agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter direkcija za infrastrukturo, ki deluje pod okriljem ministrstva za infrastrukturo.
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da je sistem z 58 upravnimi enotami in s 97 krajevnimi uradi že dekoncentriran sistem državne uprave.
Ministrstvo za finance ima finančne urade v večjih slovenskih mestih, decentralizirana je tudi organizacijska struktura Policije v sklopu ministrstva za notranje zadeve. Območne enote zdravstvenega inšpektorata so poleg Ljubljane še v šestih krajih.
Koliko za potne stroške?
Predstavniki ministrstva za javno upravo pravijo še, da ne vodijo evidence, koliko zaposlenih v državni upravi se vsak dan vozi v službo v Ljubljano iz drugih regij. Zato tudi ne vedo, koliko znašajo potni stroški za te uslužbence.
Ker so podatki o povračilu za potne stroške javni, smo v uredništvu sami izračunali, koliko država nameni enemu zaposlenemu, ki se na delo iz Celja vozi v Ljubljano. Država mu vrne 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov, kar je oktobra znašalo približno 0,153 centa. Zaposleni, ki dnevno prevozi 150 kilometrov iz Celja do prestolnice ter nazaj, tako prejme približno 22,9 evra na dan. Za oktober, ki ima 22 delovnih dni, mesečno povračilo potnih stroškov znaša približno 500 evrov.
Tina Strmčnik, Barbara Furman, Simona Šolinič
Fotomontaža je izdelana s pomočjo umetne inteligence/Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku