V Muzeju novejše zgodovine Celje so včeraj odprli letošnjo osrednjo razstavo Konec vojne, živel mir! Celje 1945. Z razstavo so v muzeju ob dnevu zmage obeležili osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. »Leto 1945 je namreč ena najpomembnejših prelomnic tako svetovne, slovenske kot celjske zgodovine, ki še danes odzvanja v naši kolektivni zavesti. Razstava se osredotoča na kompleksnost dogajanja v letu 1945 v Celju in na Celjskem, na njej je predstavljena široka paleta vsebin, od nacističnega terorja in raznarodovanja, do upora in osvoboditve ter povojne represije in obnove. Posebna pozornost je namenjena usodi otrok, žrtvam vojnega in povojnega nasilja, prvič pa so na ogled tudi nekateri predmeti in fotografije,« pravijo v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razstava bo na ogled do februarja naslednje leto.
»Vsebina razstave je logično strukturirana tako po prostorih kot po poglavjih in rad bi verjel, da je na razstavi dejansko predstavljeno vse tisto najpomembnejše, kar je potrebno vedeti tako o drugi svetovni vojni kot zlasti o njenem koncu v našem mestu,« pravi direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar.
Nekateri predmeti prvič na ogled
Ob nekaterih že večkrat razstavljenih predmetih iz zbirk muzeja so prvič na ogled tudi nekateri predmeti, fotografije in pričevanja, ki so jih v muzeju pridobili v zadnjem desetletju. »Med drugim knjižica pesmi, ki je nastala v Starem piskru leta 1942 in ki je bila še do nedavnega javnosti povsem neznana, saj so jo hranili potomci njenega avtorja Mirka Hribarja, železničarja in člana odporniškega gibanja iz Sevnice, umrlega v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Ali pa denimo lani prejeta zapuščino Celjana Božidarja Godca, ki je preživel Dachau. Med drugim je razstavljena tudi taboriščna obleka, v kateri se je leta 1945 vrnil domov in njegov spominski zapis oz. pričevanje, ki ni bilo še nikoli objavljeno. V delu razstave, ki je namenjen povojnim tragičnim in travmatičnim dogodkom, je prvič moč prebrati tudi odlomek iz neobjavljenih spominov Celjana nemškega rodu, zdravnika Walterja Negrija, ki je leto 1945 doživljal s perspektive poraženih,« dodaja Kregar.
SŠ
