Pred dnevi je po hudi bolezni umrl dr. Andrej Studen (1963), priznani slovenski zgodovinar, zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Živel je v Nazarjah in bil tesno povezan tudi z rojstnim Celjem.
Pri svojem raziskovalnem delu se je posvečal temam, ki se jih drugi prej niso lotevali, in sicer od marginalnih skupin, kriminala, alkoholizma … Vsa leta je sodeloval pri reviji Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Celjanom bo ostal v spominu tudi kot avtor stalne razstave Teater groze, v okviru katere so v kleti Friderikovega stolpa na celjskem Starem gradu na ogled mučilne naprave od 16. do 18. stoletja.
Manj običajna je bila že tema njegove doktorske disertacije, v kateri je orisal stanovanjsko kulturo Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno. Leta 2004 je izšla njegova knjiga Rabljev zamah, pretresljivo delo o zgodovini kriminala na Slovenskem od 16. stoletja vse do danes z opisi resničnih dogodkov in s številnimi ilustracijami. Za monografijo Pijane zverine (O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva), ki je izšla leta 2009, pa je prejel nagrado klio, ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za najboljše delo na področju zgodovinopisja v preteklem letu. Z zgodovinarjem dr. Janezom Cvirnom (1960–2013) je leta 2010 napisal tudi učbenik za pouk zgodovine za tretji letnik gimnazije. Leta 2015 je izšla njegova monografija Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti, v kateri se je posvetil romski tematiki.
