Ko pravljice in dinozavri blažijo notranji nemir

Ko pravljice in dinozavri blažijo notranji nemir
Regija danes
Tipografija

Iskanje močnih področij je eden od bistvenih načinov, kako lahko vzgojitelj ali učitelj vzpostavi odnos z učencem, ki ima težave s pozornostjo ali hiperaktivnostjo (ADHD). Tako v svojem priročniku z naslovom Ampak danes hočem drugače ugotavlja mag. Lidija Šket Kamenšek. Socialna pedagoginja, ki izvira iz Šmarja pri Jelšah, je v svojem delu, ki ga je pred časom predstavila na psihološkem večeru v šmarski knjižnici, opisala, kako prepoznati, razumeti in sprejeti posebnosti oseb z ADHD. »Takšni otroci še zdaleč niso nevzgojeni ali hudobni,« je poudarila. Če bodo starši, učitelji in vzgojitelji prepoznali njihove posebnosti in jim bodo ponudili ustrezno podporo, bodo po njenih izkušnjah mladi lažje »zdrseli« skozi izobraževalni sistem. Družbo bodo kasneje najverjetneje obogatili s katero od svojih nadarjenosti, če ne celo genialnosti.

 

Lidija Šket Kamenšek je bila sedem let zaposlena v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah. Nato se je vrnila v svoje študijsko mesto Maribor, kjer živi zadnjih 16 let. Trenutno kot socialna pedagoginja dela v dveh šolah, kjer se posveča izključno otrokom s posebnimi potrebami. Pri opravljanju tega dela čuti svojo poklicanost.

Zanimivo je, da je v otroštvu sama imela težave s pozornostjo, čeprav ni vedela, kaj se dogaja z njo. »Zmotil me je vsak dražljaj. Večkrat sem se spraševala, ali sem normalna. Šele na fakulteti mi je mag. Aco Prosnik pomagal do spoznanja, da sem se nemirnim otrokom v diplomski in magistrski nalogi posvečala zato, ker sem iskala odgovore tudi zase,« je dejala avtorica priročnika, ki jo je voditeljica večera Jana Turk Šulc iz Knjižnice in kulturnega doma Šmarje pri Jelšah opisala tudi kot strastno pripovedovalko pravljic, učiteljico, ustvarjalko, pisateljico in predano mamo štirih šolarjev.

Tako se začne …

Avtorica priročnika, ki je lani izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, je pojasnila, da imajo otroci, pri katerih kasneje diagnosticirajo ADHD, nekatere posebnosti že kot dojenčki – so jokavi, nemirni, plašni, občutljivi na svetlobo in zvoke, pestijo jih težave z nespečnostjo. Zaradi vsega naštetega so njihove mame v obdobju, ko z otroki pridejo iz porodnišnice, zelo utrujene in izčrpane.

V predšolskem obdobju predvsem vzgojiteljice opažajo posebnosti pri tem, kako se otroci vedejo v skupini, o čemer lahko povedo staršem. Lidija Šket Kamenšek je povedala, da so takrat nekateri starši zelo žalostni ali prizadeti. Sprejemanje tega, da je otrok drugačen, je težko. »Čeprav mame opažajo, da je nekaj drugače, traja nekaj časa, da si priznajo,« je dejala. V predšolskem obdobju imajo otroci z ADHD dva večja prepoznavna znaka. Nekateri imajo potrebo po zelo močnih dražljajih – tekajo, skačejo, plezajo, ne morejo biti pri miru in ustvarjajo hrup. Ko iščejo močne dražljaje, se namreč umirijo. Druga skupina otrok je zelo občutljiva, zmoti jo vsak dražljaj.

Deklice so pogosto prezrte

Omenjene posebnosti včasih sčasoma izzvenijo in nato v šolskem obdobju otroci nimajo težav. Če posebnosti ne izzvenijo, se v šolskem obdobju pokažejo težave s pozornostjo. »Takšni otroci se morajo v šoli močno osredotočati, da lahko sledijo. To je zanje zelo naporno. To zmorejo morda prvo in drugo šolsko uro, tretjo in četrto uro pa ne več. Fantje takrat povzročajo hrup in jih učitelj opazi. Dekleta se umaknejo v svet zasanjanosti in učitelji njihove posebnosti v razredu pogosto ne opazijo,« je dejala gostja psihološkega večera. Dodala je, da lahko učitelji pri deklicah težave s pozornostjo prepoznajo po tem, da imajo učenke precej nižje ocene, kot bi jih pričakovali glede na njihove intelektualne sposobnosti.

Impulzivnost je še eden od znakov otrok z ADHD, ko se otrok burno odzove, preden razmisli. Lahko vpije, grdo govori, včasih postane nasilen. Kadar težave (hiperaktivnost, težave s pozornostjo in impulzivnost) niso prepoznane ter otrok nima ustrezne podpore in pomoči, se pojavijo še učne in čustvene težave ter vedenjske posebnosti. Pri otroku je mogoče zaznati nizko samopodobo.

Foto: Andraž Purg

»Sodelovala sem s fantom, ki so ga zanimale pravljice. Pokazal mi je, da se ob njih umiri, in tako sem ugotovila, da se ob pravljicah umirim tudi jaz. Bil je moje zrcalo, pomagal mi je priti do novih spoznanj. S pomočjo pravljic sva se našla.«

 

Preberite več v Novem tedniku

 

Z VAMI V ŽIVO

Bojan Kovač

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Sledite nam

OBRAZCI

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)