Bolj kot kadarkoli prej se je ob tragediji v Premogovniku Velenje začelo govoriti o varnosti pri delu. Delo v rudniku nosi temačnost, zato ravno rudnik velja za eno najnevarnejših delovnih okolij. A delo je v preteklih letih na Celjskem zahtevalo ogromno življenj. Spomnimo samo na smrt dveh delavcev na gradbišču tržnice v središču Celja leta 2009. Skoraj štiritonska prečna kovinska konstrukcija je podrla drugo jekleno konstrukcijo, ki je padla na dva delavca. Bila sta stara 35 in 51 let. Oba sta umrla. Pred leti se je smrtno ponesrečil tudi delavec v podjetju Štore Steel. Tudi tako opevani razgledni stolp Kristal je pred dvema letoma zahteval smrtno žrtev. Na delovišču je namreč umrl 46-letni delavec. Tragične delovne nesreče so se na Celjskem vrstile tudi med gradnjami hiš, streh in pri različnih delovnih opravilih. Vse nesreče niso požele toliko medijskega zanimanja, čeprav so zahtevale življenja. Vsako delo je nevarno in nosi tveganja. A nobeno delo ni vredno toliko, da vzame življenje očeta, matere ali otroka. (SIMONA ŠOLINIČ, LARISA JEKNIČ, foto: Pixabay)
V osrednji temi Novega tednika o tem, kako pomembna je varnost pri delu, kaateri dejavniki še vplivajo nanjo in v katerih delovnih okoljih se zgodi največ nesreč.
Po podatkih Inšpektorata za delo se je v letu 2023 v Sloveniji zgodilo 14.543 nezgod pri delu. Od tega je bilo prijavljenih 19 smrtnih nezgod, 973 težjih in 13.551 lažjih nezgod.
Glede na podatke je bilo leta 2023 najpogostejši vzrok smrtne nezgode (v 5 primerih) premikajoče se vozilo. V štirih primerih so bili delavci povoženi z vlakom, v enem primeru je prišlo do naleta osebnega vozila v delavca. Drugi in tretji razlog za smrtne nezgode sta bila padec delavca z višine (največja višina je bila 10 metrov) in padec bremena na delavca (v 4 primerih). V treh primerih je prišlo do prometne nesreče, v enem primeru je bila vzrok eksplozija pirotehničnih izdelkov, v enem primeru premikajoča se delovna mehanizacija, v enem primeru naj bi prišlo do zadušitve delavca na gradbišču v tujini. Vseh 19 smrtno poškodovanih delavcev je bilo moških. Najmlajši delavec, ki je umrl, je bil star 28 let, najstarejši 63 let.
Med poglavitnimi vzroki za delovne nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, so tudi izguba nadzora nad delovno opremo in sredstvi za delo (stroji, ročno orodje, prevozna sredstva in podobno).
Med vrstami lažjih in težjih poškodb so bile v letu 2023 poškodbe rok, sledijo poškodbe skočnega sklepa, stopala in prstov na nogah, poškodbe nog, kolen in kolkov ter poškodbe vratu, glave in obraza. Med poškodovanimi delavci jih je bilo tudi šest, starih 15 let, ki so imeli status vajenca oziroma so delo opravljali po študentski napotnici. Ženske so bile poškodovane v 29 odstotkih delovnih nezgod ...
... nadaljevanje članka v tiskani izdaji Novega tednika.
