.jpg "Aškerc bi bil ponosen nanje")
V teh dneh se v občinah na Celjskem vrstijo prireditve v počastitev kulturnega praznika. V več občinah bodo podelili tudi priznanja in laskave nazive posameznikom, društvom ter drugim, ki so na kulturnem področju pustili neizbrisen pečat in so pomembno sooblikovali kulturno dogajanje v lokalnem okolju ter širše. Občina Laško za dosežke na področju kulture podeljuje priznanja Antona Aškerca. Zveza Možnar pa bo na slovesnosti podelila priznanje zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini.
Letošnji Aškerčevi nagrajenci so Gašper Salobir, Brigita Kovač in Primož Oberžan. Priznanja bodo prejeli na osrednji občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku 5. februarja ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Slavnostni govornik bo Avgust Aškerc, pranečak pesnika Antona Aškerca, ki mu je v občini Laško posvečeno leto 2026. Zveza Možnar bo na slovesnosti podelila priznanje zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini. Prejela ga bosta Stanko Hrastnik in Magdalena Stopinšek.
Gašper Salobir bo Aškerčevo priznanje prejel za strokovno in umetniško vodenje Laške pihalne godbe. Njeno vodenje je prevzel pred sedemnajstimi leti in jo v tem času razvil v orkester visoke kakovosti, ki se enakovredno predstavlja tako doma kot v mednarodnem prostoru. Gašper je v svoji karieri sodeloval s številnimi orkestri (z Orkestrom Slovenske vojske, Orkestrom Slovenske policije, Orkestrom hrvaške garde, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija) ter s številnimi komornimi zasedbami. Laška pihalna godba je pod njegovim vodstvom dosegla več pomembnih tekmovalnih uspehov. Med najzahtevnejše in najodmevnejše projekte godbe sodi sodelovanje na festivalu vojaških in promenadnih orkestrov v Moskvi, izjemno pomemben je bil tudi nastop na Šanghajskem turističnem festivalu leta 2019. Pomemben del dela Gašperja Salobirja predstavljata tudi vzgoja in razvoj mladih glasbenikov.
Brigita Kovač bo s priznanjem nagrajena za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Že več kot štiri desetletja je nepogrešljiv del Folklornega društva Antona Tanca Marija Gradec kot plesalka, napovedovalka, vaditeljica, garderoberka in članica strokovnega sveta. Pod njenim strokovnim vodstvom so na odru zaživeli spleti koroških, dolenjskih in belokranjskih plesov. Brigita svojo ljubezen do folklore prenaša tudi v šolsko okolje kot učiteljica v OŠ Primoža Trubarja Laško, saj v podružnični šoli Debro vodi otroško folklorno skupino.
Primož Oberžan si je Aškerčevo priznanje prislužil z vrhunskimi dosežki na področju glasbenega ustvarjanja. Njegovo delovanje sega čez meje lokalne skupnosti. Leta 1997 je ustanovil glasbenoeksperimentalni kolektiv The Stroj, ki ga vodi še danes. Med letoma 2020 in 2023 je nastopal s svetovno znano skupino Laibach na turnejah po Evropi. Primož Oberžan se v zadnjem času še posebej posveča vetrnim harfam, ki jih je mogoče slišati tako v Sloveniji kot v tujini (Nemčiji, ZDA). Glasba in scenski spektakel skupine The Stroj ter Oberžanove vetrne harfe po mnenju predlagateljev priznanja pomagajo umeščati Laško na zemljevid mest, ki imajo posluh za inovativne umetniške stvaritve.
Zlati možnar
Letošnji prejemnik zlatega možnarja Stanko Hrastnik svoje življenje že več kot 25 let predano posveča delu in ciljem Konjerejskega društva Vrh nad Laškim. »Je človek, na katerega se lahko zaneseš, katerega beseda nekaj velja in ki uresničuje svoje vizije kot kulturno ter etnološko naravnan posameznik. Njegov prispevek k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine pri konjerejcih in posredno pri Zvezi Možnar je neprecenljiv in v današnjem času že kar malo poseben, saj tako prizadevnih in delovnih ljudi v društvih ni več veliko,« je med drugim navedeno v obrazložitvi priznanja.
Magdalena Stopinšek že več kot dve desetletji z neusahljivo energijo vodi Kulturno društvo Prežihovega Voranca Jurklošter. Njeno delo močno presega samo administrativno delo. Je gonilna sila projektov, ki so Jurklošter umestili na etnografski zemljevid Slovenije. Njeno neprekinjeno, večdesetletno delo na področju obujanja starih ljudskih običajev predstavlja ključni steber pri ohranjanju identitete kraja in prenašanju znanja na mlajše rodove.
BA
